Monitoring risa v Sloveniji

Risi v Sloveniji

Dinarsko-JV alpska populacija risa je zaradi pretiranega lova, izgube življenjskega prostora in pomanjkanja plena, v začetku 20 stoletja izumrla. Risa so v Slovenijo leta 1973 iz slovaških Karpatov uspešno naselili lovci in gozdarji. Naselitev se smatra za zelo uspešno in populacija se je razširila na JV na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino ter na sever v Italijo in Avstrijo.

Po nekaj desetletjih je število risov začelo upadati. Ugotovili smo, da je glavni razlog za to parjenje v sorodstvu oz. t.i. inbriding. Za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem bomo v okviru projekta LIFE Lynx doselili nove, zdrave živali iz Romunije in Slovaške.

Hkrati bomo v okviru projekta 3Lynx spremljali stanje risov z različnimi načini monitoringa (foto pasti, telemetrija, sledenje v snegu). Pripravili smo Pilotni plan monitoringa in Regionalni akcijski načrt za monitoring risa ki so ga podpisali vsi partnerji na projektu. Podrobnejši opis izvedbe monitoring je predstavljen v dokumentu: CE1001_3Lynx_D.T2.2.1_Detailed implementation schedule for Pilot Monitoring Implementation Plan (Din - SEAlp).

Metode spremljanja stanja risov

Za izbor najprimernejših metod spremljanja stanja risov smo pripravili dokument: CE1001_3Lynx_D.T1.3.3_Toolbox for lynx monitoring, kjer so zbrane vse možne metode za monitoring risa in seznam najbolj ustreznih metod za posamezno regijo. 

Foto pasti (avtomatske kamere): so ena izmed najbolj uporabljenih metod za spremljanje stanja risov. V januarju 2018 smo začeli s pilotnim monitoringom in v septembru nadaljevali z intenzivnim postavljanjem foto pasti.  Postavili smo vsaj 2 kameri na “grid cell” v osrednjem območju risje prisotnosti. Med samim monitoringom smo imeli številne sestanke z deležniki (lovci, gozdarji), ki so nam pomagali postaviti kamere na najboljše možne lokacije.

Telemetrija bo druga metoda, ki jo bomo uporabili za spremljanje stanja risov v Sloveniji. Začeli smo s pripravami na ulov enega risa, ki ga bomo opremili s telemetrično ovratnico.

V zimskem času izvajamo tudi t.i. sledenje v snegu (snow tracking). V snegu iščemo sledi risov in zbiramo neinvazivne vzorce (dlake, urin, iztrebke) za genetske analize.

Časovni okvir

Z spremljanjem stanja populacije risov v Sloveniji smo pričeli Januarja 2018. Časovni okvir tega poročila je od začetka monitoring do konca aprila 2018. Naslednje obdobje (2018/2019) traja od začetka maja 2018 do konca aprila 2019.  

Foto pasti

V obdobju 1.1.2018 - 30.4.2018 smo izvajali pilotni monitoring v treh državnih loviščih, in sicer dveh na kočevskem (LPN Medved, LPN Snežnik Kočevska reka) in enem lovišču na notranjskem (LPN Jelen), s čimer smo pokrili osrednje območje risovega življenjskega prostora v Sloveniji.  

Na teh območjih smo uporabili metodo monitoringa s foto pastmi. V sodelovanju z lovci smo določili 6 lokacij v LPN Jelen in 5 v LPN Medved in Snežnik Kočevska Reka. Na vsako od lokacij smo postavili 2 avtomatski kameri (skupaj 22 kamer).

Izbor mest za postavitev foto pasti

Najprej smo izbrali dve vrsti mest za postavitev foto pasti: risova markirna mesta in risove stečine (poti).

Risova markirna mesta: Risi za markiranje preferenčno izbirajo izstopajoče objekte v naravi, kot so stare gozdne koče, seniki, vodnjaki in drugi človekovi objekti. Velikokrat si ris za markiranje izbere večje skale, stene in balvane (še posebej zelo navpične ali previsne stene) in določena drevesa (npr. manjši iglavci). Na teh mestih lahko zelo pogosto najdemo tudi risove dlake.

Risove stečine (poti). Na terenu običajno težko prepoznamo poti, ki jih uporabljajo risi, lahko pa prepoznamo določene dele risovega življenjskega prostora, kjer je večja verjetnost, da se bo ris nahajal. To so npr. grebeni, ozki prehodi med skalami, skalne police, strma pobočja, padla drevesna debla ter tudi gozdne poti in poti za spravilo lesa.  Sledenje v snegu je lahko zelo koristno za prepoznavanje takih poti in za postavitev foto pasti za risa.

Rezultati

Na dveh mestih so kamere posnele fotografijo risa ( slike 3-5). Prepoznali smo vsaj dva različna risa. Vse fotografije, ki jih bomo posneli, bomo analizirali in na podlagi razlik v vzorcu pik na risovem kožuhu prepoznali različne osebke. To bomo najprej naredili za posamezno lovišče, potem pa tudi za celotno območje monitoringa v Sloveniji in tudi mednarodno (primerjava s Hrvaško in Italijo). Cilj tega postopka je, da vse posnete živali primerjamo med sabo, prepoznamo posamezne osebke in s čimvišjo natančnostjo ocenimo velikost populacije.